KRASNI NOVI SVET

K R A S N I  N O V I  S V E T  S K O Z I  M O J E   O Č I

Kaj sploh “krasni novi svet”? Živimo mogoče mi v njem? Vsak, ki sliši besedno zvezo “krasni novi svet”, verjetno najprej pomisli na znanstvenofantastični roman Aldousa Huxley, vendar  v tem članku ne bom spregovorila o knjigi, temveč o tem, kaj si jaz predstavljam kot svet, kot novi svet, kot krasni svet.

Svet je življenje. Življenje, ki ga živi vsak posameznik, tako kot ga on hoče in želi. In  s tem je povezan problem, ki ga opažam vse bolj in bolj pogosto. Ljudje si preprosto ne želijo ničesar več, ne hrepenijo po sreči, po ljubezni, po uspehu, so samo  zato, da opravijo delo, ki jim je bilo naročeno. Taki so in ne morem jih spremeniti, pa čeprav si želim, da bi, ko bi jih pogledala,  iz njih žarela želja po zmagi. Nočejo –  in to je njihova izbira. A jaz si ne predstavljam takega sveta zase, kajti ko govorimo o življenju, moramo govori o našem življenju. Samo to je resnično pomembno. Na meni je, ali bom uspela, na meni je, ali si bom  želela uspeti, na meni je, ali bom hotela biti srečna ali ne. Na meni je, da to uresničim. In ni pomembno življenje drugih in njihov način delovanja. Vendar, čeprav je vsak individualist, potrebuje v življenju tudi druge, kajti človek je  socialno bitje. In tako nastopi problem, kje najti ljudi, ki jim lahko zaupaš ali s katerimi lahko sodeluješ. Pomembno je okolje, v katerem se giblješ, in prej ko slej boš spoznal koga, ki bo razmišljal na podoben način, koga, čigar ideje te bodo zanimale in  tako si boš zaželel uresničiti te ideje. In ali je to bistvo življenja, tvoje delo, tvoje poslanstvo, to, da daš svojim naslednikom nekaj neponovljivega, nekaj samo tvojega. Da, tudi to je bistvo življenja. Da delaš stvari, ki te osrečijo, in te naredijo živega. Gre za  občutek nepremagljivosti,  za občutek, da je cel svet tvoj in da si ti cel svet. Gre za ta občutek. In vsak mora najti stvar, ob kateri bo dobil ta občutek.  Ko dobiš ta občutek, postaneš od njega odvisen in se ves čas zavzemaš za še večjo in močnejšo dozo te droge.  Tako tudi ti sam postajaš boljši in boljši.

“Krasni novi svet” se dogaja samo v tem trenutku. Preteklost in prihodnost ne obstajata,  je samo ta trenutek tukaj. In od mene je odvisno, kaj me bo ta trenutek naučil, kaj mi bo dal, da bom v naslednjem trenutku močnejša in da bo moj jaz prišel bolj do izraza. Kajti  jaz (?) je tisti, ki nas definira, ki nas predstavi. Način sporazumevanja, način pogleda in obnašanja. To je tisto, po čemer se te zapomnijo, in to je tisto, kar druge privlači na tebi. Slišijo tvoje misli, opazujejo tvoja dejanje in že se okoli tebe.Vendar je treba na vsakem koraku paziti  komu in kdaj zaupati svoje ideje, kajti niso jih vsi vredni. Še zdaleč ne.

Na koncu pa je pomembno samo to, da živiš življenje, da v vsakem trenutku odreagiraš popolnoma nagonsko, popolnoma prvinsko, kajti to je tvoj pravi jaz in če delaš dobro, se tvoj pravi jaz ne more nikoli in nikdar motiti. In ne pozabite: v življenju morate bi ti živi, živi in še enkrat živi pa bo vaš svet čudovit in svet bo vaš.

Kristina Rakinić

 

 

K A K O   V  P R I H O D N O S T  ?

Kaj bom po poklicu? Kaj bom ko bom odrasel? Ali bom uspešen? Vsa ta vprašanja so vedno bolj pogosta. Nekateri imajo načrte za svojo prihodnost že od otroštva. Nekateri gredo po stopinjah staršev. Kaj pa tisti, ki nimajo nobenih načrtov, čas mature pa je že pred vrati?

Vsak izmed Na bi si rad želel delati nekaj kar ga veseli. Vendar zaradi povpraševanja po delovnih mestih in recesiji se jih veliko  premalo upa sanjati. Vsak lahko postane kar koli hoče. Tisti, ki se bodo bolj trudili bodo zagotovo veliko bolj uspešni od ostalih. Naj bo naš moto zavihajmo rokave in ne ah saj bom jutri ali saj so drugi boljši.

Najprej moramo ugotoviti v čem smo dobri in kaj se nam zdi še kar zabavno. Pri tem lahko povprašaš vrstnike,starše in ostale. Še posebej pa moraš biti sam najbolj prepričan. Nato na internetu poišči možnosti, ki ti jih to znanje ponuja. Seveda pa ne pozabi na plan B. Lepo je sanjati, vendar  včasih ni vse tako kot bi si želeli. Ugotoviti moraš v katere šole naprej , nato pa urno za knjige. Morda se sliši dolgočasno, vendar naredi svoje učenje vsaj malo zabavno. Zabavno učenje je mnogo bolj učinkovito kot tisto, kjer presediš ure in ure za knjigo brez da bi vedel kam sam s sabo. Nekaj predlogov za zanimivejšo pot do znanja

-barvni listki z vprašanji

-pisani miselni vzorci

-kratice besed sestaviš v zanimivo besedo

-risanje slik  itd…

Seveda ni nič narobe če nimaš točno začrtane prihodnosti. Važno je da veš kaj te veseli in okvirno kakšne so tvoje zmožnosti. Predvsem nikoli ne obupaj in izkoristi vse možnosti, ki se ti ponujajo.

Tina Žužek

 D I J A K I  I N  N J I H O V  O D N O S  D O  Š O L E

Dandanes se velika večina dijakov ne zaveda pomena in privilegija možnosti učenja, ki ga ponuja šola. Ne vejo, kako zelo srečni so lahko, da jih vsak dan profesorji prigovarjajo, naj se učijo in še enkrat učijo. Čeprav moram reči, roko na srce, da učenje tudi meni samemu ni preveč ljubo, zakaj je tako, ne vem, lahko pa z gotovostjo trdim, da bi ga potreboval več, kot tudi večina drugih učencev. S temi vprašanji i sem se podal do sošolcev, ki so mi podali ne preveč presenetljive odgovore o tem, da se jim zdi šola bolj ali manj brez zveze. Nekateri bolj pesniški so podali bolj barvite odgovore, kot na primer (meni še posebej posrečen) »nujno zlo«. Tudi daljši odgovori niso bila redkost, saj so mi nekateri obrazložili, da je znanje, ki se ga učimo, sicer kvalitetno, a pridobljeno na nekvaliteten način. Spet drugi so mi razlagali o medsebojnem zaupanju, ki ga primanjkuje, a po mojem mnenju sta za to potrebna dva. Ob tem bi moral pokritizirati dijake, saj z njihove (naše) strani velikokrat v tem pogledu ni sodelovanja. Kljub raznim nesoglasjem, ki so v takih primerih še kako pogosta, smo se  v večini strinjali z dejstvom, da, če razred deluje kot celota, se zadeve popolnoma spremenijo, saj v nasprotnem primeru vsa prizadevanja učitelja odplakne morje. Da je  tako, lahko trdim iz prve roke, saj ob nesodelovanju peščice velikokrat potone cela ladja.

Če dodam še  svoje mnenje, je šola lahko izjemno zanimiva in barvita, a to le ob pravem vodstvu. Ko je vodenje preblago ali če ni čutiti edinstvene povezave med profesorji in dijaki, vsa prizadevanja kaj hitro splavajo po vodi.

Dejan Levstek

 

Z L O G L A S N A  ACTA

Življenja brez interneta si pripadniki mlajše generacije ne moremo niti predstavljati. Postal je eden temeljnih medijev za prenos podatkov. Vse bolj si utira pot v vse pore vsakdanjega življenja in na Finskem širokopasovna povezava že spada med pravice vsakega državljana. A porajajo se vse pogostejša vprašanja, kako, če sploh regulirati vsebine na spletu. Te dni se je na medmrežju zvrstila cela vrsta peticij, protestov in pozivov uporabnikom medmrežja, naj se mobilizirajo proti zloglasnemu mednarodnemu sporazumu ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement). Sporazum so med drugimi podpisale ZDA, Kanada, Avstralija, skupno Evropska unija in posamično večina njenih članic, med njimi tudi Slovenija. Zvrstili so se protestni shodi v državah podpisnicah, tudi v Sloveniji, na Poljskem pa so izbruhnili celo nasilni izgredi.  Toda,kaj sploh je ACTA? Povedano na kratko, s tem sproazumom želijo države podpisnice vzpostaviti mednarodno pravno podlago za boj proti ponaredkom izdelkov, generičnih zdravil in proti kršenju avtorskih pravic na spletu. Predvideva ustanovitev novega meddržavnega komiteja, ki bi usklajeval izvajanje določil sporazuma, odločal o njegovem nadaljnjem razvoju ter deloval neodvisno od Združenih narodov, Svetovne trgovinske organizacije, Svetovne organizacije za intelektualno lastnino in drugih že obstoječih mednarodnih teles. Mnogi ugledni pravniki trdijo,da je sporazum pravno nejasen in v mnogih svojih interpretacijah škoduje širšemu javnemu interesu. V oči takoj pade netrasparentnost postopka snovanja sporazuma, ki naj bi se začel že leta 2006 med ZDA in Japonsko, ostale strani pa so se pogovorom pridružile do leta 2008. Pogajanja so bila opravljena tako rekoč za zaprtimi vrati in obstajajo upravičeni sumi, da gre pri A.C.T.A le za ozke interese gospodarskih lobijev. Iz pogajanj so  bile izključene tako javnost kot države v razvoju, ki jih sporazum v marsičem posredno zadeva. Predvsem za obravnavanje generičnih zdravil kot ponaredkov. Po besedah evropskega pogajalca Kaderja Arifa to pomeni, da lahko lastnik patenta prepreči promet takšnih zdravil v državah v razvoju in celo veli uničenje zaseženih zdravil. Države,kot  so Indija in mnoge afriške države imajo že dolgo zgodovino iskanja cenejših generičnih inačic dragih patentiranih zdravil, čemur so farmacevstska podjetja seveda že od nekdaj nasprotovala. Kader Arif je januarja 2012 zaradi nasprotovanja sporazumu ACTA sestopil s svoje funkcije. So se pa vlade sodelujočih držav posvetovale z odborom največjih multinacionalk s sedežem v ZDA. Te sicer trdijo, da gre pri sporazumu za zaščito inovacij in svobodne trgovine, a prej bi lahko rekli, da gre za prikrojevanje  te v korist multinacionalkam.  Daleč največ ogorčenja pa so pri nasprotnikih sporazuma ACTA vzbudili, poleg netrasparentnosti in nejasnosti, ukrepi o večji regulaciji spleta. Predvsem gre za področje boja proti spletnemu piratstvu.Sporazum namreč določa ponudnike internetnih storitev kot odgovorne za dejanja svojih uporabnikov. S tem jih sili v večji nadzor in cenzuro, malim prekrškarjem pa nalaga nesorazmerne kazni. Mnogi so upravičeno zaskrbljeni, da bi to vodilo v nadaljnje zbiranje osebnih podatkov in podatkov dejavnosti posameznika na spletu, kar pa je  zaradi marketinških namenov že tako stalnica na socialnih omrežjih. Kljub pereči problematiki tega specifičnega sporazuma si je treba situacijo ogledati širše. Protestniki na spletu in na shodih, ki se vrstijo, mnogokrat nasprotujejo širšim družbenim okoliščinam, ki so privedle do snovanja ravzpitega sporazuma. Četrtega februarja 2012 se nasprotniki sporazuma v Ljubljani (shod je bil med prvimi v Evropi) niso sprehodili le od Kongresnega trga do slovenskega parlamenta, temveč tudi do ameriškega veleposlaništva, borze (kjer so prosjačili v šotorih živeči ”nezadovoljni”, za katere človek žal dobi občutek, da sploh ne vedo, zakaj so tam) in naposled stavbe Telekoma Slovenije. Moti jih splošno stanje v družbi,  dojemajo ga kot produkt nebrzdanega kapitalizma, ki se je iz ZDA razširil po večini sveta. To stanje, ki se izraža v bogatenju peščice in sodobnem kolonializmu, je zelo posrečeno opisal eden od udeležencev ljubljanskega shoda: ”Zakaj bi moral plačevati svoj trdo prislužen denar za  NEJASNO!!ceneno glasbo samo zato, da si bo   KDO JE ON?lahko letos kupil 3 otoke namesto enega?”. ACTA ob tem valu nasprotovanj sproža pomisleke tudi med vladajočo elito: Mehika je od pogajanj odstopila, Helena Drnovšek Zorko, slovenska podpisnica sporazuma, je izjavila: ”Acto sem podpisala iz državljanske malomarnosti, zato, ker nisem bila dovolj pozorna. Čisto enostavno nisem povezala sporazuma, za katerega podpis  me je pooblastila vlada, s tistim sporazumom, ki po mojem državljanskem prepričanju omejuje in jemlje svobodo delovanja na največjem in najpomembnejšem omrežju v zgodovini človeštva in tako omejuje predvsem prihodnost generacije naših otrok.”Na Poljskem, Češkem in Slovaškem pa je bil ustavljen proces ratifikacije. Usoda ravzpitega sporazuma torej še ni znana, a gotovo je da se bodo ob vsakršnem podobnem napadu na svobodo interneta našli ljudje, ki bodo z zanosom branili njegovo vlogo inovativnega, decentraliziranega in predvsem svobodnega medija med ljudmi sodobnega časa.

Lenart Bagari Prašnikar

2.D  O  P R E D S T A V I T V I  P R E Š E R N A   N A  S P L E T U

Dijaki 2.d smo ocenili spletno stran o Francetu Prešernu http://www.preseren.net. Nihče od dijakov ni neposredno povedal svojega pozitivnega oz. negativnega mnenja, zato sem se odločila, da rezultatov ne bom grafično prikazala. Skoraj vsi pa so imeli idejo za izboljšave, iz česar sklepam, da stran morda res ni najbolje narejena.

Vsi smo se strinjali, da je na strani veliko dobrih, zanimivih ter poučnih informacij, morda celo malo preveč, kar je večino dijakov zmotilo. Veliko je bilo kritik na predolga besedila s preveč nepotrebnimi podrobnostmi, ki te odvrnejo od branja. Zato pa nam je bil všeč spletni kviz o Prešernu, ki nas je spodbudil k iskanju informacij in branju dolgih besedil. Zmotilo nas je, da na koncu kviza ni podanih pravilnih rešitev. Če bi naše rešitve kviza lahko primerjali s pravilnimi, bi znanje še bolj izpopolnili. Všeč so nam bile zabavne interpretacije pesmi in pesnikovi portreti.

Stran je po našem mnenju pregledna, saj vsebuje dobro kazalo in veliko poglavij. Zelo pa smo bili kritični do videza strani. Je dolgočasna, toga, slabo oblikovana, pisava je zelo majhna in neberljiva, nekateri dijaki so opazili celo slovnične napake.

Prepričana sem, da bi z našimi idejami za izboljšavo strani lahko predstavitev Prešerna in njegovih del še bolj približali bralcem. Tako bi to postala spletna stran, ki bi si jo ogledal vsak, ki bi želel izvedeti kaj več o našem največjem pesniku.

Naši predlogi so naslednji:

–          kviz: krajši, z manj podrobnostmi;

–          oblika: bolj likovno obarvano, večja pisava, več slik in animacij, mogoče celo kratek   film o pesniku;

–          vsebina: skrajšati besedila, poudariti pomembnejše podatke.

 

 

 

 

Laura Lampič, 2.d

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja